Draga Ninka,
že zelo dolgo je od takrat, ko sva ti zadnjič pisala in obljubila najino zgodbo, vendar se nama kar naprej dogaja, ni konca in kraja planov in s tem povezanega aktivnosti. :) Na žalost vikendi in dopusti, ki jih preživljava skupaj, vse prehitro minevajo.
Spodaj sva napisala najino zgodbo, za katero bi bila vesela, da jo objaviš na svojem portalu in bo dala pogum še kakšni osamljeni, negotovi dušici ...
Usoda naju je družila, še preden sva se srečala, saj sva se oba prvič prijavila na Ninkine dogodke že po poteku roka za prijave na silvestrovanje leta 2015. Poskrbela je, da smo se vsi udeleženci počutili sproščeno, prijetno, ves večer se je dogajalo, niti za trenutek ni bilo dolgočasno. Slučaj je nanesel, da sva si sedela prav nasproti pri isti mizi, doma iz dveh nasprotnih koncev Slovenije. Že takoj je pogovor tekel lahkotno, tem za pogovor ni zmanjkalo, občutki pri plesnih korakih so bili prijetni, nekaj je bilo v zraku ...
Že takoj sva imela občutek, kot bi se že dolgo poznala. In kot pravijo, da po novem letu bolje bo, se je tudi nama življenje obrnilo na boljše, saj sva našla en v drugem sorodno dušo in res, svojo drugo polovičko.
Klavdija (50) in Renato (52)