Omenili smo že, da smo ljudje bitja odnosov in da le v odnosih lahko preidemo določene prepreke in pozdravimo nekatere bolečine in rane. To je tudi razlog, zakaj si izbiramo točno določene partnerje in zakaj nam niso všeč isti ljudje, z enakimi lastnostmi. Vsak potrebuje nekaj drugega, vsak potrebuje drugačno polje, na katerem lahko raste.

Zakaj so si moji partnerji med seboj podobni?

Skozi življenje stopamo s svojimi prepričanji, svojim veseljem in svojimi ranami. Mnogim izmed nas se v življenju ni pripetilo nič grozno tragičnega in zato smo predvidevali, da nismo ranjeni. Vendar je človeška narava veliko bolj nežna, kot si upamo priznati. Družba velikokrat obsoja »jokanje za prazen nič«, zatorej menimo, da nimamo pravice biti žalostni ali ranjeni, če nam nihče ni storil žalega. Vendar če se boste podrobno in pozorno opazovali, boste videli, da vas lahko prizadenejo tudi majhne stvari, kot so oster jezik prijateljice ali očitajoč mamin pogled. To so mikro rane, majhne luknjice, ki jih imamo vsi. Če bi bile fizično vidne, bi izgledalo, kot da so naša telesa polna majhnih krastic. Ljudje vedno iščemo sočloveka, ki bi videl naše rane in nam jih pomagal ozdraviti. Do neke mere nam lahko pomagajo prijatelji, terapevti, celo hišni ljubljenčki. Vendar ima vsak od nas tudi rane, ki nam jih lahko pomaga pozdraviti le ljubeč partnerski odnos. Vsi to vedenje nezavedno nosimo v sebi, tudi če si tega nočemo priznati.

Vzemimo praktičen primer. Globoko v sebi nosite prepričanje, da niste vredni ljubezni. Ne glede na to kje in kdaj se je to prepričanje ustvarilo (lahko se je ustvarilo v primarni družini, v šoli, v krogu prijateljev,...), vpliva na vas in se ves čas izraža skozi vaše življenje. Vsako prepričanje je kot program, naložen v nas, po katerem delujemo. Torej, v našem primeru delujemo iz prepričanja nevrednosti. Te rane ne bomo mogli pozdraviti, dokler je ne osvetlimo, dokler je ne vidimo in ne priznamo. Mnogo ljudi zmotno meni, da pri zdravljenju potrebujemo protistrup. Vendar le isti strup odpre rano, ki jo šele, ko jo vidimo, lahko začnemo zdraviti. Zatorej si oseba, ki v sebi nosi prepričanje, da ni vredna ljubezni, vedno išče partnerja, ki bo potrjeval njeno tezo. Ponavadi si taka oseba najde partnerja, ki ji bo ves čas dajal vedeti, da ni vredna ljubezni. To se sliši precej zapleteno in kruto, a naj pojasnim dalje. Spodaj si lahko ogledate tudi risbo, ki nazorno prikazuje ta proces.

Torej, isti strup, ista bolečina odpre rano in jo pokaže. Takrat imamo idealno priložnost, da se soočimo s svojimi občutki in jih končno začnemo zdraviti. V odnosu to pomeni, da, ko recimo ženska ugotovi, da ji moški sproža občutke nevrednosti, pogleda svojo rano. Vidi, da je v njej rana, ki pravi, da ni vredna ljubezni. Na tej točki ima dve možnosti. Ali se bosta s partnerjem pogovorila in sprožila proces zdravljenja, ali pa se bo zaprla vase, povečala svojo bolečino in kaj kmalu ne bosta več par. Naslednji partner mu bo na las podoben, kajti njen program »ne zaslužim si ljubezni« bo sprogramiral še enega podobnega partnerja. Razumete kolesje, ki je za vsem skupaj? Razumete, zakaj so si vaši bivši partnerji podobni? Zakaj ste šli čez toliko enakih razočaranj? Sedaj imate možnost, da to spremenite!

Za kakšne bolečine gre?

Velikokrat menimo, da nas ne sme boleti. Bodi tiho in stisni zobe, so nam govorili že od majhnega. Kaj se pa cmeraš, če ti samo prst pokažem. In naša družba je kolektivno naučena tlačenja svoje bolečine. Čeprav se zdi kar malo absurdno, je res, da nas je v življenju marsikaj prizadelo. Recimo, da vam v službi nalagajo preveč dela, vi pa se utapljate pod nedokončanimi nalogami. Nekako ne zberete poguma, da bi šefu povedali, kar mu gre. Zdi se kot popolnoma vsakdanja situacija, ki je komajda vredna omembe. A vsak dan znova izdate sebe. Vsak dan znova, ko ne spregovorite, si zapičite en žebelj v svoj čustven sistem. Zatorej se nehajmo slepiti, da bolijo samo smrti in prevare, boli nas še marsikaj drugega. Vsi ljudje smo polni vsega, tako bolečin kot ljubezni in radosti. Vendar lahko vse bolečine pozdravimo, če smo si jih pripravljeni priznati in ukreniti nekaj v zvezi z njimi. Marsikdo izmed nas je imel lepo otroštvo, nič travmatskega. A vsi nosimo kakšno rano, nastalo v družini. Tako pač je, ne glede na to, da se starši trudijo po najboljših močeh, nas kdaj tudi prizadenejo. In kako čudovito je vedenje, da lahko vse to pozdravimo. Z vsako ozdravljeno rano imamo rajši sebe in tudi ljudi okoli sebe.

Zakaj me nekatere stvari začnejo boleti šele, ko spoznam partnerja?

To vprašanje se pogosto pojavlja in marsikdo si ne zna razložiti tega pojava. Gre za zvito skrita čustva, ki so kot virus. Spijo v nas in čakajo, kdaj bodo lahko privrela na plano. So bolečine, ki se v vsakdanjem življenju ne pokažejo ali pa le pokukajo na plano, mi pa jih hitro potlačimo nazaj vase. Tiho bodi ti žalost in spi tam, nimam časa zate, imam drugo bolj pomembno delo! Tako nekako funkcioniramo. In žalost spi v nas in »ima mlade«. Torej raste. Iz muhe se rojeva slon. No, tudi slona pošljemo spat, dokler ne pride nekdo, ki reče, ohoho, poglej, saj slon spi v tebi! To se zgodi v svežem partnerstvu. Sami smo si tako dolgo zanikali neko bolečino, da se je v resnici le večala. Potem spoznamo partnerja, se zaljubimo do ušes in odpremo srce, razgalimo sebe. In potem slona seveda ne moremo več skrivati, niti pred sabo. Ker je tako dolgo spal v nas, zdaj začne veselo lomastiti naokrog in vsak njegov korak boli kot hudič! Iz tega se kaj hitro rodi depresija, če slonu ne damo svobodne poti. Depresija so v resnici vsa potlačena čustva, ki si želijo biti izražena. Dajte svojim čustvom imena, spustite jih na plano, naj lepo odkorakajo. Ko se boste zopet sveže zaljubili, se ne bojte svojega slona. Ne bojte se svoje bolečine. Raje skupaj s partnerjem začnita reševati vse tegobe in verjemite, v dvoje je lažje, saj imate podporo!

Kako pričeti proces zdravljenja?

Najprej morate vedeti, da zdravi edino in le resnica. Ne zdravi tolažba, ne zdravijo prazne obljube, ne zdravi seks. Zdravi samo gola resnica. Torej boste začeli celiti svoje rane, ko jih boste pripravljeni priznati in pokazati. To je prvi in najpomembnejši korak. Ne skrivajte se sami pred seboj, ne lažite si, ne mečite si peska v oči. Poglejte vase in si priznajte, da vas boli. Nato osvetlite to rano, to bolečino. Dajte ji ime, recimo, ti si pa bolečina po imenu »Nisem privlačna«. Potem si jo dobro oglejte, z vseh zornih kotov. Preučite jo. Ugotovite, kdo in kje jo je povzročil in kako dolgo že spi v vas. Koliko let imaš, »Nisem privlačna«? Dve, pet, deset let? Potem poglejte, kdo vse jo je hranil. Torej povzročil jo je določen dogodek. Hranili pa so jo vsi ljudje, ki so vam potrjevali njeno ime, torej, da niste privlačni. Čeprav je v resnici to laž, ker je vsak človek nekomu privlačen. No, poglejte vse igralce v tej igri in si priznajte, kolikokrat ste že padli na testu. Ko imate pred seboj razgrnjeno res celotno sliko, vso resnico in si ničesar več ne skrivate, šele takrat lahko začnete zdraviti to bolečino. Resnica je toliko vredna, da vas bo pozdravila! Torej, ko ste si priznali vso resnico, je čas za ukrepe in konkretne korake. V primeru bolečine z imenom »Nisem privlačna« začnite graditi svojo vrednost, sami pri sebi. Začnite graditi zavedanje o svoji neponovljivi, čudoviti naravi. Lahko začnete plesati, hoditi v fitnes, obiskovati hitre zmenke, hoditi na delavnice osebne rasti, meditirati, karkoli vam bo pač pomagalo zgraditi lastno vrednost.

Ali ni vse skupaj malo pretirano?

Ne, nič ni pretirano. Za pretirane v čustvovanju nas označuje moderna družba. Zavedajte se, da moderna družba od vas vsak dan zahteva, da ste robot in ne čuteč človek. In če boste robot, ne boste nikoli srečni, zdravi in celi. Boste le lutka družbe. Odgovornost je le na vas. Če se vam zdi vse skupaj pretirano, izvolite, sistem je vesel ljudi, ki nočejo čutiti in misliti s svojo glavo. Vendar v resnici svet potrebuje srečne, zavedne in cele ljudi. Vsak pa ima seveda svobodno izbiro. Vendar sem prepričana, da če ste prebrali članek do te točke, spadate med zavedne ljudi, ki si želijo čutiti in biti srečni. Zatorej vam čestitam in vas spodbujam k nadaljnji rasti in poti k sreči.


Avtor: MATCHMe.si - Agencija za Stike