Ljudje smo si zelo različni, nekateri bolj, drugi manj. A vsak človek je prav poseben in edinstven. Tudi v partnerstvu imamo vedno opraviti z dvema individualnima, različnima osebama. Marsikdaj od partnerja pričakujemo, da nas bo v vsem razumel in da bo enako razmišljal kot mi, kar pa je popolnoma nemogoče. Ali lahko dva popolnoma različna človeka ustvarita in ohranita dobro partnerstvo?

Temelj so moralne vrednote

Pravijo, da so moralne vrednote kakor temelji, na katerih gradimo hišo. In res je tako. Vsakdo izmed nas ima različne temeljne vrednote, ki so v veliki meri odraz naše vzgoje. Če so vas doma vzgajali z vrednoto zvestobe, se je to prepričanje kot sebe usedlo v vas in vas vodi skozi življenje. Če ste kot otrok gledali, kako oče vara mamo, se vam to morda zdi popolnoma sprejemljivo. Kakšne so vaše temeljne vrednote? Katere so tiste stvari, brez katerih ne morete v življenju živeti in morala, mimo katere ne morete iti? Pomislite na situacije, ko ste nekoga občudovali zaradi njegove/njene visoke morale. To najverjetneje pomeni, da imate tudi sami visoke moralne vrednote. Spet drugič ste naleteli na nekoga, ki se je mirno požvižgal na vaše meje in moralo. Takrat ste se najverjetneje počutili, kot da ste v družbi človeka, ki mu ni mar niti za (vaše) osnovne vrednote. Zdaj ste najbrž že ugotovili, na kaj nakazujem. Temelj v partnerstvu so moralne vrednote. Če so vajine moralne vrednote enake, bosta lahko odnos gradila ne glede na vse ostale razlike med vama. Če pa so temelji popolnoma drugačni, eni leseni in drugi stekleni, bo takšna hiša (odnos) bolj krhka in že prvi veter jo zna porušiti. Tudi če se ne sprašujete zavestno o svojih moralnih vrednotah, pri ljudeh kar nekako nagonsko začutite, kaj veliko pomeni njim in ali so te stvari usklajene z vami. Ali vam več pomeni družina ali kariera? Kaj pa vašemu partnerju? Vam več pomeni mir v hiši ali to, da je vedno nekdo na obisku? Vprašajte se po tistih stvareh, ki vam največ pomenijo. Nato pa opazujte še svojo okolico in kaj hitro boste ugotovili, kateri ljudje imajo skladne življenjske percepcije z vami.

Sprejemanje drugačnosti je ključ

V partnerstvu je najbolj opazno, da se, ko zaljubljenost mine, želimo popolnoma poistovetiti s partnerstvom in partnerjem. Nekako želimo (predvsem ženske) kar malo odmisliti svojo individualnost in postati eno s svojo drugo polovico. Vendar to vsekakor ne deluje. Bolj, kot trmarimo v tem početju, bolj bodo opazne razlike med partnerjema. Nato pride do spoznanja, da smo živeli v iluziji in da partner ni enak nam. Nekateri bodo na vso silo želeli spremeniti partnerja in ga narediti po svojem zgledu, kar zopet vodi v slepo ulico. Drugi bodo morda dvignili roke nad vsem in rekli, da to pač ne gre. Pa ste kdaj pomislili, da bi svojega partnerja preprosto sprejeli? V resnici ne bosta nikoli enaka. In v resnici nikoli ne veste, kaj se dogaja v drugi glavi. Še za svojo ne morete vedno jamčiti, da veste, kaj se v njej dogaja. Le kako bi potem lahko trdili, da poznate misli in občutke svojega partnerja? Na tem mestu je treba spustiti ves nadzor nad drugim človekom in ga preprosto sprejeti. Če lahko svojega partnerja sprejmete kot individualno osebnost, ki ima svoje želje in svoje življenje, ste na zelo dobri poti k zdravemu partnerstvu. Za primer bom dala dva zelo različna človeka:
Ona rada pleše balet, hodi v gledališče, se udeležuje bralnih krožkov in se nasploh zadržuje v intelektualni družbi. On pa je navdušen nad strojništvom, večino časa preživi med izvijači in stroji ter razmišlja le, kako bi izboljšal kakšno stvar. Torej sta si ti dve osebi na prvi pogled kot noč in dan. Vseeno sta zaljubljena, rada se imata in živita skupaj. Ali lahko takšno partnerstvo na dolgi rok zdrži? Seveda lahko, če imata tudi enake temeljne vrednote. Recimo, da jima je obema na prvem mestu družina. Čeprav se zanimata za popolnoma drugačne stvari in njuni možgani razmišljajo o čisto drugih sferah, lahko njun odnos zdrži. Na neki točki se morata najti in od tam naprej graditi odnos. Vendar se morata najprej v celoti sprejeti, kakršna sta. Sprejeti morata svojo drugačnost. Razumeti morata, da pač ne bosta skupaj plesala baleta, se pogovarjala o knjigah in strojih. Lahko pa se pogovarjata o vsem po malem in zgradita svoj komunikacijski most, če se sprejemata.
Včasih je lažje reči kot narediti, a se v resnici vse da. Če je njuna ljubezen dovolj močna, bosta eden drugemu pustila dihati v svoji individualnosti. Partnerstvo pač ne pomeni, da morata dva ves čas viseti skupaj, prilepljena eden na drugega in si brati misli. To so vzvišeni romantični ideali, ki se le redkokdaj realizirajo. Ali ni lepo tudi, če se dva lahko dopolnjujeta in se veliko naučita eden od drugega? Vendar, zopet učimo se lahko le od tistih ljudi, ki jih sprejemamo takšne, kakršni so v resnici.

Imejta vsaj en skupen hobi, čas zase

Kaj je tisto, kar povezuje dva človeka? Najprej je seveda ljubezen. A ljubezen marsikdaj ni dovolj, saj smo v teh zaposlenih dnevih tako okupirani z vsemi obveznostmi, projekti in nalogami, da preprosto zmanjka časa za nas. Kaj je potem tisto, kar lahko dva človeka povezuje dan za dnem? Skupni čas, skupni hobiji, skupna zanimanja. Če odmislimo skupno plačevanje položnic, obveznosti, morda otroke in vse ostale stvari, ki jih dva človeka lahko počneta skupaj, ju povezuje še nekaj drugega. Obveznosti namreč niso tisto, kar resnično poveže dva človeka, temveč sta bolj primorana početi to skupaj. Povezuje pa ju skupen čas. Ne glede na to, kako različni sta si dve osebi, lahko najdeta nekaj stvari, ki so obema všeč. Morda oba uživata v sprehodih, v ogledu filmov, v plavanju, obiskih savne, igranju družabnih iger ali čem drugem. Že tako ali tako si partnerji po navadi ne vzamejo dovolj časa za kakovostno preživljanje skupnega časa. Kadar pa sta si dva človeka še zelo različna, še toliko hitreje pride do razdora v prostočasnih dejavnostih. Vsak par lahko najde nekaj, kar redno počneta skupaj. In ta čas, namenjen samo njima, ju bo bolj povezal kot karkoli drugega. Iz tega časa raste še večja, globlja ljubezen. Če se trenutno srečujete z nekom, ki je zelo drugačen od vas, vseeno pa sta si všeč, najdita neko skupno točko. Vseeno smo samo ljudje in vsi lahko najdemo vsaj eno skupno točko. To bo lepilo, ki vaju bo držalo skupaj tudi, ko postane težko.

Od partnerja ne pričakujte vpletenosti v vsa svoja življenjska področja

Velikokrat od svojih bližnjih pričakujemo, da bodo vpleteni v vsa področja našega življenja. To je seveda najbolj opazno pri partnerstvih. Vendar je skoraj nemogoče, da bi se prekrivale vse naše interesne dejavnosti in da bi bili v polni meri vpleteni v življenja drugih. Ne pričakujte, da bo vašega partnerja zanimalo vse, kar se vam dogaja. Vaša služba je pač vaša in njegova je njegova. Tudi vaše prijateljice so vaše, njegove so njegove. Seveda to ne pomeni, da se ne morete kdaj vsi skupaj družiti. Vendar ali ni lepše, da ima vsak svoje zaupnike? Prav tako ni pametno siliti partnerja, da z vami obiskuje pogovore o ženskih težavah ali da on vas sili v ogled nogometne tekme. Dala sem dva precej ekstremna primera za lažjo predstavo. Raje ugotovita, kje se vajini interesi prepletajo. Čeprav je lepo, da sta s partnerjem močno povezana in da sta vajini življenji tesno prepleteni, sta vidva še vedno dva človeka. Dve osebi s svojimi potrebami, dve osebi s svojimi željami in dve osebi s svojimi zanimanji. Kako pa bi bilo, če bi sodelavcem in šefom razlagali o partnerskem življenju? Tako velikokrat tudi preveč službene prtljage nosimo domov. Že prav, da se pogovorite, če vas kaj tare, vendar ne vpletajte partnerja v prav vsak kotiček svojega življenja. V želji, da bi iz dveh ljudi postali eno (kar je že v osnovi nemogoče), vpletamo eden drugega čisto povsod. Vendar to ni nikakršno zagotovilo za boljšo povezanost med dvema človekoma, prej obratno. Obdržite tudi kaj zase, saj je vaše življenje!

Na kateri ravni sta si različna (intelektualni, cilji, vrednote, okus, stil)

Če vas dajejo razlike v partnerstvu, je dobro, da ugotovite, na katerih področjih sta si različna. Zdaj že veste, da naj bi bile temeljne moralne vrednote enake obema, drugače bosta težko shajala. Vendar kje in kakšne so razlike med vama? So razlike intelektualne, drugače razmišljata, drugače dojemata svet, vaju zanimajo drugačne tematike pogovorov? Če sta si različna na intelektualni ravni, morata biti toliko bolj povezana srčno in telesno. Kajti intelekt je precej velik del naših življenj, saj ves čas razmišljamo z glavo. Poskusita zgraditi mostove s pogovorom in ugotoviti, o katerih temah se lahko pogovarjata in ustrezajo obema. Predvsem pa se poskusita čim bolj čutiti, predvsem na organski ravni. Organska raven ne pomeni spolnosti, pomeni občutke, ki jih imamo v telesu. Če vama je prijetno in toplo eden ob drugem to pomeni, da se čutita na organski ravni. Imata morda drugačne cilje v življenju? Razmislita ali vaju te cilji povezujejo, ločujejo ali nimajo večjega vpliva na vaju? Če si eden želi živeti na drugem koncu sveta, bosta pač morala najti neki kompromis, ki bo ustrezal obema. Če si eden želi kariere, drugi pa toplega objema doma, se prav tako lahko dogovorita. Povejta si, kaj vama je tako pomembno, da brez tega ne moreta živeti in na podlagi tega najdita dogovor, najdita skupno pot. Recimo, tisti, ki si želi poslovnega uspeha, mu je pomembno, da čim prej doseže svoje cilje. Drugi, ki želi biti v varnem objemu doma, pa si želi čim več časa preživeti s partnerjem ali družino. Torej lahko vsak dan nekaj ur preživita skupaj, ostali čas pa naj vsak počne tisto, kar si želi. Gre za kvaliteto, ne kvantiteto. Kvaliteta skupnega časa je veliko pomembnejša od ur, ki jih dva preživita skupaj. Vzemite si čas za razmislek in za pogovor. Če vam pomagajo seznami, napišita seznam podobnosti in razlik in najdita pot, kako bosta razlike premostila in si vseeno dopustila svojo individualnost. Vse se da, če se hoče.


​Avtor: MATCHMe.si - Agencija za Stike