Medosebni odnosi so eden najpomembnejših vidikov našega življenja in pogosto pozabljamo, kako zelo pomembne so naše vezi z drugimi ljudmi za naše telesno in duševno zdravje ter dobro počutje.

Ljudje, ki so bolj socialno povezani z družino, prijatelji ali skupnostjo, so dokazano srečnejši, telesno bolj zdravi, živijo dlje in imajo manj težav z duševnim zdravjem kot tisti, ki so manj povezani.

Ni pa pomembno samo število prijateljev, ki jih imate, in ni pomembno, ali ste v resnem razmerju ali ne. Pomembna je kakovost vaših odnosov.

Življenje v konfliktu ali v strupenem razmerju je namreč bolj škodljivo kot življenje v samoti. Kot družba in posamezniki moramo nujno dati prednost naložbam v vzpostavljanje in ohranjanje dobrih odnosov ter odpravljanju ovir za njihovo vzpostavljanje. Če tega ne storimo, je enako, kot če bi si zatiskali oči pred vplivom kajenja in debelosti na naše zdravje in dobro počutje.

Definicija odnosov

Fundacija za duševno zdravje opredeljuje odnose kot »način, na katerega sta dve ali več oseb povezanih« oziroma preprosto, kot »stanje povezanosti«.

Odnosi vključujejo intimne odnose, ki jih imamo s svojimi partnerji, odnose s starši, sorojenci in starimi starši ter družbene odnose s prijatelji, sodelavci, učitelji, zdravstvenimi delavci in skupnostjo.

Rezultati številnih študij kažejo, da lahko s kakovostnimi odnosi živimo dlje in bolj srečno ter imamo manj težav z duševnim zdravjem.

Tesni, pozitivni odnosi nam lahko dajo smisel in občutek pripadnosti. Osamljenost in izoliranost ostajata ključna dejavnika slabega psihičnega in fizičnega zdravja.

Študije so pokazale, da sta pomanjkanje dobrih odnosov in dolgotrajen občutek osamljenosti povezana z višjo stopnjo umrljivosti, slabšim telesnim zdravjem in manjšim zadovoljstvom z življenjem.

V pregledu 148 študij je bilo ugotovljeno, da je vpliv družabnih odnosov na tveganje za smrt primerljiv z uveljavljenimi dejavniki tveganja za umrljivost, kot sta kajenje in uživanje alkohola, ter presega vpliv drugih dejavnikov tveganja, kot sta telesna nedejavnost in debelost. Dokazano je bilo, da bi morali zdravniki, zdravstveni delavci, izobraževalci in mediji in ostali družabne odnose jemati enako resno kot druge dejavnike tveganja, ki vplivajo na umrljivost. (Vir)

Raziskovanje odnosov v različnih življenjskih obdobjih: zakaj so naši odnosi pomembni

Otroci in mladi

V otroštvu in mladostništvu se od staršev, družin in skrbnikov naučimo, kako sodelovati z drugimi. Posnemamo vedenje in čustva ljudi okoli nas in ta zgodnja socializacija oblikuje naše razumevanje in oblikovanje odnosov skozi vse življenje. Otrokova navezanost na starše ali skrbnike je osrednji napovedni dejavnik duševnega zdravja in dobrega počutja ter zadovoljstva z odnosi v odrasli dobi. Spremembe v družinski strukturi ter povečana stopnja razpadanja odnosov in družin lahko prekinejo oblikovanje pozitivnih vezi in negativno vplivajo na učni uspeh ter prihodnji odnos do odnosov.
 
Medtem ko so družine, starši in skrbniki osrednjega pomena za naše dobro počutje, v obdobju mladostništva postanejo pomembnejši prijatelji in vrstniki, saj mladi postanejo samostojnejši in začnejo graditi lastne socialne mreže. Zato so lahko toksični odnosi in negativne izkušnje, kot sta ustrahovanje ali socialna izolacija, pomembnejši in resno vplivajo na duševno zdravje mladih. Šole in odnosi med učitelji in učenci ter pozitivna podpora organizacij, kot so mladinski klubi, lahko delujejo kot varovalo in pomagajo zaščititi mlade v tem težkem obdobju.

Odrasli

Odraslost je lahko obdobje stabilnosti in prinaša veselje pri odkrivanju novih odnosov, vključno z ustvarjanjem družine. Vendar pa je to tudi čas, ko se lahko pojavijo ključna tveganja za osamljenost in izolacijo, vključno z razpadom odnosov in ločitvijo, slabim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, odhodom otrok iz družinskega doma, upokojitvijo in smrtjo. Zato so odnosi, ki jih vzdržujemo v odrasli dobi, za naše duševno zdravje pomembnejši, kot se včasih zavedamo. Osebe, ki so v stabilnem razmerju, so srečnejše, bolj zdrave in bolj zadovoljne z življenjem.

Med najpomembnejšimi dejavniki stresa v odnosih v tem življenjskem obdobju so daljši delovni čas, težave z denarjem in manj časa, ki ga lahko preživimo z družino. Recesija je močno vplivala na ljudi, saj je povečala stres in obremenila odnose. Ugotovljeno je bilo, da prijateljstva s starostjo upadajo in da si mnogi odrasli želijo, da bi lahko več časa preživeli s prijatelji.

Trajno razmerje je povezano s koristmi za telesno in duševno zdravje, vključno z manjšo obolevnostjo in umrljivostjo. Vendar pa je kljub temu, da ima lahko razmerje pozitivne učinke na zdravje, pomembno priznati, da so nesrečna razmerja bolj uničujoča kot samski odnosi.

Raziskave so pokazale, da imajo nekakovostni ali nesrečni odnosi večji negativni vpliv na telesno in duševno zdravje kot odnosi brez partnerja.

Dokazi kažejo, da moški in ženske različno obravnavajo prijateljstva, pri čemer so ženske bolj nagnjene k širšim in intimnejšim odnosom kot moški. Zato je manj verjetno, da se bodo moški s prijatelji pogovarjali o osebnih zadevah kot ženske ter so lahko v času stresa in krize manj socialno in čustveno podprti.

Srečen prijatelj, ki živi v bližini, lahko poveča vašo srečo za kar 25 %. Podobni rezultati so bili ugotovljeni tudi za partnerje v zunajzakonski skupnosti (8 %), sorojence (14 %) in sosede (34 %). (Vir, Vir, Vir, Vir)

Obdobje zlatih let

Mnogi ljudje so aktivni v družbi tudi v poznejših letih, saj imajo zaradi upokojitve in spremenjenih skrbstvenih obveznosti več časa in priložnosti za nove hobije in interese. Čeprav to velja za mnoge ljudi v poznejšem življenjskem obdobju, sta osamljenost in izolacija pomembni težavi starejših od 65 let.

Pri osebah, starih 75 let in več, je najmanj verjetno, da imajo vsaj enega bližnjega prijatelja, saj jih 11 % nima nobenega bližnjega prijatelja, medtem ko je pri osebah, starih od 18 do 24 let, takšnih le 2 %. (Vir)

Pet stvari, ki jih lahko storite sami

  1. Vzemite si čas zase: namenite več časa za druženje s prijatelji in družino.
  2. Bodite prisotni: v družbi družine in prijateljev je lahko mamljivo preverjati telefon, sporočila na Facebooku ali celo službeno e-pošto. Poskusite biti prisotni v tem trenutku in bodite ob svojih bližnjih ter preklopite iz delovnega načina, kadar koli je to mogoče.
  3. Poslušajte: aktivno in brez obsojanja poslušajte, kaj govorijo drugi, in se osredotočite na njihove potrebe v tem trenutku.
  4. Bodite slišani: iskreno povejte, kako se počutite, in si dovolite, da vas poslušajo in podpirajo.
  5. Prepoznajte nezdrave odnose: če smo v družbi pozitivnih ljudi, smo lahko srečnejši; vendar lahko škodljivi odnosi negativno vplivajo na naše počutje in nas delajo nesrečne. Prepoznavanje tega nam lahko pomaga, da se premaknemo naprej in poiščemo rešitve za težave.
Pomembno je, da se zavedamo izzivov, s katerimi se lahko oseba s težavami v duševnem zdravju sooča pri obvladovanju družbenih okolij ali odnosov. Večina oseb s težavami z duševnim zdravjem okreva in zaživi polno življenje, vendar je za to potreben čas in prava vrsta podpore.

In kaj boste sedaj, ko vse to veste?

Vse kaže na to, da je oblikovanje kakovostnih odnosov ključno za srečno, zdravo in daljše življenje. Pa mislite, da se dobri odnosi oblikujejo kar sami od sebe? Žal ne gre tako.

Za odnose je treba delati. Vsak dan. Tako za partnerske kot za prijateljske.

In če še vedno razmišljate, ali bi se prijavili v MATCHMe.si - Agencijo za Stike, je sedaj pravi čas.

Zakaj?

Točno tukaj lahko kreirate nove odnose - take, ki bodo vsekakor pomembni za vaše življenje.

Iščemo namreč le osebe, s katerimi se ujemate, torej izgubiti nimate prav nič. Lahko pa veliko, ne veliko - ogromno, pridobite. 

Registrirajte se TUKAJ. 
Nato izpolnite spletni Vprašalnik in počakajte, da stopimo z vami v stik.

Z veseljem vas povežemo z osebami, s katerimi se ujemate!

Viri:

  • Holt-Lunstad, J., Birmingham, W. & Jones, B.Q. (2008). Is there Something Unique about Marriage? The Relative Impact of Marital Status, Relationship Quality, and Network Social Support on Ambulatory Blood Pressure and Mental Health. Annals of Behavioural Medicine, 35, 239-244.
  • Robles, T.F., Slatcher, R.B., Trombello, J.M. & McGinn, M.M. (2014). Marital quality and health: A meta-analytic review. Psychological Bulletin, 140 (1), 140-187.
  • Wright, P.H. (2006). Towards an expanded orientation to the comparative study of women’s and men’s same-sex friendships. In K. Dindia & D.J. Canary (Eds.) Sex differences and similarities in communication (2nd ed., pp.37-57). Mahwah: Lawrence Erbaum Associations Inc.
  • Rose, A.J & Rudolph, K.D (2006). A review of sex differences in peer relationship processes: Potential trade-offs for the emotional and behavioral development of girls and boys. Psychological Bulletin, 132, 98–131.
  • Fowler, J. & Christakis, N .A. (2008). Dynamic spread of happiness in a large social network: longitudinal analysis over 20 years in the Framingham Heart Study. BMJ, 337:a2338.
  • Office of National Statistics (2015). Annual Mid-year Population estimates: 2014. 

Avtor: MATCHMe.si - Agencija za Stike