Če bi moški lahko brali misli ženskam ...

Ženske imajo zelo podobne želje kot moški, le da svoje želje uresničujejo precej drugače kot moški. To pravzaprav ne preseneča, sploh če upoštevamo, kako zelo se ženske nagibajo h kompliciranju, sanjarjenju in idealiziranju. Seveda ne trdimo, da so moški enostavni in brez domišljije, toda njihove želje so veliko stvarnejše in zato tudi lažje uresničljive.

Ljubezen

Ženske čutijo potrebo po ljubezni in po moškem. To naj bi bilo glavno žensko poslanstvo, saj so jih nemalokrat vzgojili v prepričanju, da je poroka nekaj, pri čemer ne smejo narediti napake. Takšne ženske so prepričane, da je njihova vrednost skladna s pozornostjo, ki jim jo namenja moški. Res je tudi, da se ljudje razlikujemo tudi po svojih željah.

Medtem ko polovica žensk ne more živeti v samoti, zaradi česar pogosto postanejo žrtve potrebe po življenju v skupnosti, je druga polovica prepričana, da je samostojnost vrlina, s katero se je možno izogniti večni pasti odvisnosti od nasprotnega spola.

Tako obstajajo ženske, ki v zakonskem jarmu prenašajo prav vse, in ženske, ki se le redko navežejo, težko poročijo in hitro ločijo – takoj ko začutijo, da so žrtve ali kakorkoli odvisne od moža oziroma ljubimca, torej od moških nasploh. Vse ženske sanjajo o srečni ljubezni, ki bo trajala vse do konca življenja. Tako razmišljajo vsaj prvih dvajset, trideset let. Pozneje se nekatere zadovoljijo z utvarami, druge nad ljubeznijo obupajo, le redke pa verjamejo, da bodo »pravega nemara srečale v domu za ostarele«.

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da je največja zmota ženske narave v tem, da so bolj pripravljene na ljubezen, ki jo dobijo, kot na ljubezen, ki jo od njih pričakujejo. V tem je zaslediti negotovost zaradi moralnih norm, ki jih od nekdaj vsiljuje družba – če ženska ostane sama in povrhu o tem naglas govori, si zanesljivo kvari dobro ime in dober glas. Ženske ostajajo ujete med dvema ognjema: med tistim, kar si osebno in iskreno želijo, in tistim, kar delajo in govorijo. Seveda spet zaradi »dobrega imena«, ki še zdaj, v 21. stoletju, priporoča, poroča, zaposluje, zaznamuje …

Od najstniških do zrelih let

Najstnice si želijo življenja kot iz pravljice. Pod tem si predstavljajo, da bodo zaželene, uspešne in da bodo živele v ljubeči zvezi z določenim tipom moškega. V obdobju šolanja in zaposlovanja še naprej razmišljajo o tem, da utegnejo srečati moškega, ki jim bo popolnoma spremenil življenje. Še naprej upajo, da bo ta odnos (zakon, ljubezen) odpravil vse njihove vsakdanje težave. Pozneje se navadno poročijo z moškim, v katerega so se zaljubile, le redkim srečnicam pa mož resnično spremeni življenje, da je takšno, kot so si skrivaj želele.

Ženske v tridesetih letih bolj potrebujejo ljubezen kot najstnice, saj takrat že razlikujejo med pravo ljubeznijo in tisto, ki je obstajala samo v njihovih glavah. Po štiridesetem letu bi ženske najraje zavrtele čas nazaj in izbrale moške, ki prej niso bili »dovolj dobri«, najpogosteje takšne, ki so jih ljubili s čisto, pravo ljubeznijo, ki pa se je v mlajših časih zdela dolgočasna, utrujajoča in katastrofalno enolična. Le redke so srečnice, ki ne obžalujejo vseh zamujenih priložnosti in bivših ljubezni.

Ko bi le moški brali misli ženskam

Kaj si torej želijo ženske? Predvsem si želijo, da bi jim moški brali misli. V vsakem trenutku se želijo čutiti ljubljene. Želijo si ščemenja v trebuhu, strasti, ki traja večno. Želijo si udobnega življenja. Želijo biti ponosne na svojega moškega. Želijo si zvestobe. Želijo biti boginje v očeh ljubljenega moškega. Tudi če niso zaposlene, si želijo, da bi bil njihov prispevek k skupnosti cenjen. Želijo si daril, pri čemer so nekatere skromnejše, druge pa brez vsake mere, toda prav vse ljubijo obdarovanje.

Ženske si želijo seksa takrat, ko se moškim niti ne sanja, kaj se jim mota po glavi. Ženske si želijo sprave takoj po prepiru. Ženske si želijo presenečenj. Želijo si srečne, nasmejane ljubezni. Ženske so zmožne celo prizadeti ljubljenega moškega – samo zato, da bi se prepričale, koliko mu pomenijo. Ženskam je manj do sprememb kot moškim, obenem pa si želijo, da bi moški spremenil njih: naredi me »srečnejšo, boljšo, bogatejšo, bolj cenjeno, kot sem bila, samo nikar ne pretiravaj, da te ne bom presegla, pa te bom ljubila najbolj na svetu«.

Ženske si želijo, da kdo misli nanje in da se tega zavedajo štiriindvajset ur na dan. Želijo si, da bi bile druge ženske ljubosumne na moškega, s katerim so, same pa nočejo občutka rivalstva. Ko zares ljubijo, si ženske želijo imeti otroka z ljubljenim moškim. Ženske nikakor nočejo, da bi jih moški primerjal z materjo, sestrami, bivšimi ljubeznimi – ali s katerokoli žensko na planetu (razen z znanimi lepoticami, ki so nedotakljive, zaradi česar ne pomenijo nevarnosti).

Ali obstaja moški, ki bi imel vse?

V postelji ženske ne iščejo žrebcev, maratoncev in latino ljubimcev, niti jim ni do merjenja spolnega uda, kot pogosto mislijo moški. Želijo pa si biti zadovoljene, po seksu se želijo pogledati v ogledalu in uzreti nekaj, česar prej niso videle – veliko bolj seksi in vznemirljivo žensko, ki jo moški fizično obožuje. Ženske si želijo biti posebne.

Verjetno ni moškega, ki bi imel vse, kar si želi ženska. Tiste, ki v iskanju popolnega moškega vendarle znižajo merila, se odpovedo vsaj nekaterim željam – vsaj za določen čas. Njihova največja težava je v nenehnem pričakovanju, da se bo moški spremenil na bolje, da se bo že jutri spremenil, opustil slabe navade in se nasploh izboljšal – to so največje želje žensk, ki so poročene ali pa živijo v dolgotrajni zvezi. Težava ni v tem, da moški ne morejo izpolniti vseh ženskih zahtev, pač pa v tem, da se ne pretvarjajo, da jih sploh želijo izpolniti. Moški hlinijo moškost predvsem pred drugimi moškimi, veliko bolj, kot to počnejo pred ženskami.

Recept za zadovoljstvo

Za konec zapišimo, da je ženskam kljub vsemu zares težko ugoditi. Ali pa preprosto: žlico sreče, toplo posteljo, nekaj kock gmotne varnosti, ščepec udobja in krhelj svobode, liter zaupanja, zrno romantike in kvas ljubezni zmešamo v gosto in obstojno zmes, ki bo vzhajala in rasla ter nas odvračala od želja, ki nam jih naš moški ne more uresničiti. To je zagotovo dober recept, da bo ženska zadovoljna, četudi ne uresniči vseh svojih sanj.
 

Avtorica: Tili Kojić, Viva.si